O oblasti v arhitekturi

Arhitektura je bila od vselej ena od odločilnih manifestacij oblasti. Zbornik O oblasti v
arhitekturi prinaša eseje in intervjuje, ki kritično pretresajo razmerja med arhitekturo in
oblastjo iz treh filozofskih perspektiv (materializma, fenomenologije, poststrukturalizma).
Prodorni filozofi, arhitekturni teoretiki in zgodovinarji v svojih prispevkih podajajo
razmisleke o arhitekturi, oblasti in njunem preseku tudi na osnovi praktičnih arhitekturnih
primerov, s katerimi pretresajo aktualnost uveljavljenih teoretskih konceptov v času
sodobnega neoliberalizma.

Prispevki avtoric in avtorjev so bili prvič predstavljeni na seriji simpozijev O oblasti v
arhitekturi, ki so potekali med leti 2017 in 2019 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v
Ljubljani ob podpori Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter drugih partnerjev.

****
»Arhitektura ima moč, da nas izolira ali integrira. Prav tako ima moči afekta in potencialno
oblikuje naša čustva, razpoloženja in nagnjenosti. Vzbudi lahko zatopljenost, koncentracijo ali
nezbranost. Arhitektura lahko uniči in ustvari, lahko je ikonična in ikonoklastična, včasih vse
hkrati.«
Douglas Spencer, Oblast, kapitalizem in arhitektura

»To je najbrž primarno razmerje med arhitekturo in močjo: če nimaš denarja, če si reven
državljan, poslopja, v katerih stanuješ ali pa jih uporabljaš, arhitekturno gledano, najverjetneje
ne bodo prav pomembna. Seveda obstajajo tudi subtilnejši dejavniki, ki se jih manj zavedamo.
Grajeno okolje postavi v kamen družbene konvencije, merila in norme. Povsem razvidno je,
da je celotna konstrukcija naših pričakovanj o tem, kakšni naj bi bili moški in kako naj bi seobnašali, pa tudi pričakovanj o tem, kakšne naj bi bile ženske in kako naj bi se obnašale, tj. konstrukcija družbenega spola, moškosti in ženskosti, povezana z grajenim okoljem.«
Hilde Heynen, Arhitektura, oblast, utelesitev

»Nobeno mesto ni brez travme. Vsako mesto ima zgodovino razdejanj, ki ga opredeljuje, naj
bodo to naravne katastrofe, potresi, poplave ali pa sovražne vojske, okupatorji, ki so osvajali
in uničevali mesta ali njihove dele, ali pa nazadnje tisto, kar je od vsega še najbolj pogubno,
neustavljiv pohod napredka, ki je največji sovražnik starega.«
Mladen Dolar, Oblast in arhitekturno nezavedno

»Ta sistem je enako naraven kot logika trga. Takšno je Schumacherjevo stališče, kolikor
zatrjuje, da »parametricizem ponuja nov, kompleksen red preko načel ‘diferenciacije in
korelacije’«; ti načeli je treba razumeti kot tisto, kar organizira prostor, in torej kot obliki
teritorializacije. Odziv je protiukrep, ki reteritorializira.«
Andrew Benjamin in Gerard Reinmuth, Arhitektura protiukrepanja

*****

Mateja Kurir, Arhitektura in oblast:
“Arhitektura je od svojih začetkov ena od odločilnih manifestacij oblasti. Evidentno – vsekakor
pa zapleteno – razmerje med oblastjo in arhitekturo nemara najbolje ponazori nenadna smrt
slovitega arhitekta Apolodorosa iz Damaska. Graditelja in inženirja so cenili kot enega
najboljših arhitektov antičnega Rima, saj so po njegovih načrtih v 2. stoletju zgradili Trajanov
most čez domala nepremagljivo prepreko. Apolodoros, za katerega so menda prvič sploh
uporabili izraz arhitekt (arkhitéktōn), 1 je zasnoval več kot kilometer dolg most čez reko Ister
(današnjo Donavo). Ta zgodovinski dosežek so obeležili s posebnimi kovanci in kamnitim
reliefom, na katerem je bil ob Trajanu upodobljen arhitekt, ki je postavil tudi mogočno
baziliko Ulpia na Trajanovem forumu v Rimu. Vendar tudi v kamen vpisana slava ni pomagala. Zgodovinar Kasij Dion navaja, da je Trajanov naslednik Hadrijan sam zasnoval načrt za tedaj največji tempelj v antičnem Rimu, ki še danes stoji poleg Koloseja. Ko je Hadrijan Apolodorosa povprašal za mnenje o svojem načrtu Venerinega in Rominega templja, naj bi arhitekt cesarju arogantno odvrnil, da ima prešibke temelje, ob tem pa mu je dal še druge predloge za izboljšavo načrta in se norčeval iz velikosti kipov v obeh stelah. Hadrijana so te pripombe bojda tako užalostile, da ga je dal usmrtiti.

Tesna sprega med arhitekturo in oblastjo je v tistem hipu pokazala na dejanskost tega
razmerja. Domnevno enakovredna izmenjava mnenj se je sunkovito prevesila na eno stran.
Vedenje arhitekta, pospremljeno s pregovorno ošabnostjo 3 , je vodilo do njegove usmrtitve.
Hadrijan je Apolodorosu v enem zamahu pokazal, kje je njegovo mesto: načrtom oblasti ne
gre oporekati, še manj pa vanje dvomiti – oblast ima vselej prav. Če pa je sam cesar arhitekt,
načrti ne potrebujejo nobene izboljšave. Oblast se ne prilagaja, še manj pa pokori in sprejema
drugo znanje. Oblast vlada, svojo moč pa lahko izkazuje ne le z avtoriteto, ampak (tudi) z
nasiljem: kot taka vlada tudi arhitekturi. Cesar je usmrtil arhitekta zaradi njegove vednosti.
Oblast ima arhitekturo in arhitekta za svojega služabnika. Oblast je gospodar, arhitektura je
njen hlapec. Arhitektura templja Venere in Rome je živela dalje, z njo pa Hadrijanova oblast,
arhitekt pa je moral zaradi svoje predrzne vednosti umreti.

Kakšno pa je razmerje med oblastjo in arhitekturo danes? Ali arhitektura ostaja v službi
oblasti na tak prozoren način kot v antiki, ali so se njene taktike spremenile? Zbornik O
oblasti v arhitekturi prinaša premislek razmerja med arhitekturo in oblastjo v sodobnosti
izhajajoč iz treh filozofskih perspektiv (materialistične, fenomenološke in
poststrukturalistične). Štirinajst uveljavljenih avtorjev v esejih in intervjujih odgovarja na
vprašanja, kot so: Kakšno je razmerje med oblastjo in arhitekturo? Kaj določa arhitektura
sodobnosti? Kako lahko mislimo oblast na primeru arhitekture? Kaj je oblast? Kakšen je vpliv
arhitekture v javnem in privatnem prostoru, pa tudi, kakšen je družbeni vpliv arhitekture na
širši ravni? Kako deluje arhitektura z oblastjo, kako se strukturno prebadata? Namen zbornika je pojmovno ujeti termin oblasti v mreži, ki ji pravimo arhitektura. Refleksija razmerja med
arhitekturo in oblastjo se pri tem vrši znotraj sodobne družbe, ki jo prečijo hedonizem in
permisivnost, 4. industrijska revolucija, antropocen in vedno ostrejša okoljska kriza,
determinira pa neoliberalizem in fantazmagorija medijskega upravljanja. Vse to pa izraža tudi
arhitektura, pri čemer je O oblasti v arhitekturi prvenstveno namenjena refleksiji družbenega
in političnega vidika grajene umetnosti, ki je v poplavi estetskega vse prevečkrat spregledan.

---

**********

O oblasti v arhitekturi

Avtorji in avtorice: Andrew Ballantyne, Andrew Benjamin, Mladen Dolar, Hilde Heynen, Nadir Lahiji, Jeff Malpas, Dean Komel, Elke Krasny, Robert Pfaller, Gerard Reinmuth, Douglas Spencer, Teresa Stoppani, Sven-Olov Wallenstein

Izbrala in uredila: Mateja Kurir
Urednik zbirke: Gregor Moder
Zbirka: Transformacije, knjiga št. 47
Izdala: Maska in Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo

Ljubljana, 2021

Prevodi: Maja Lovrenov, Marko Miočić, Aleksandra Rekar, Katja Zakrajšek
Jezikovni pregled: Tatjana Capuder
Oblikovanje in prelom: Ajdin Bašič, Špela Razpotnik
Izdajo so omogočili: Univerza v Ljubljani – Filozofska fakulteta, Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), Riko d.o.o.

Knjigo lahko naročite po spletu preko založbe Maska.